Program

IZOBRAŽEVALNI PROGRAM

Sreda, 2. oktober 2019

KOSOVELOVA DVORANA

11.00–11.45  POMOČ HOMEOPATIJE PRI UPOČASNJEVANJU DEMENCE IN OHRANJANJU  SPOMINA

PRIPRAVLJA: dr. Maruša Hribar, mag. farm

Dr. Maruša Hribar je raziskovanje molekularne biologije na ljubljanski fakulteti za farmacijo nadaljevala z doktorskim in podoktorskim študijem na medicinski fakulteti v  Ženevi. Področje raziskovanja je obsegalo imunologijo in možnosti uporabe  zarodnih celic pri zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni. Osvojila je znanje managementa v Luzani. Šolala se je pri švicarskem združenju za homeopatijo. Je članica izvršilnega odbora Evropskega združenja za integrativno medicino. Je rezenzentka v znanstveni reviji Homeopathy.

Homeopatija kot neinvazivna metoda zdravljenja brez stranskih učinkov lahko pripomore k izboljšanju kognitivnih motenj, kot so slab spomin za določena dejstva, oslabljen selektivni spomin, povečana preobčutljivost, šibkost in utrujenost. Homeopatija je individualna metoda zdravljenja in upošteva pacientove znake na fizičnem in mentalnem nivoju, vključuje pa tudi njegovo konstitucijo in predispozicije za določene bolezni. S  homeopatskimi zdravili pacientom izboljšamo kratkoročni in dolgoročni spomin. Vplivamo lahko tudi na izražanje, interes do aktivnosti v vsakdanjem življnenju ter izboljšamo prostorsko in časovno orientacijo. Zanimiv je učinek homeopatskih zdravil na ritem govora in ohranitev niti pogovora.

12.00–12.45  NEVIDNI VZROKI PREZGODNJEGA STARANJA

PRIPRAVLJA: mag. Petar Papuga, dr. med.

Medicinsko fakulteto je končal v Zagrebu. Izobrazbo s področja tradicionalne kitajske medicine je pridobil na triletnem študiju v Pekingu in Šanghaju. Magisterij s področja epidemiologije raziskav o vplivih neionizirnih sevanj na ljudi je opravil v Ljubljani. Živi in deluje v Komendi, ukvarja se z raziskavami na področju bioelektromagnetike in svetuje o naravnih metodah za izboljšanje kakovosti življenja.

Segmentna degeneracija hrbtenice in poškodbe hrbtenjačnih živcev, še posebej neboleča degeneracija živcev avtonomnega živčnega sistema, sta najpogostejša vzroka prezgodnjega staranje posameznih tkiv in organov z živčevjem vred. Kronične spremembe napetosti v obhrbteničnih mišicah lahko ovirajo presnovo živčevja in tako motijo ali popačijo »pogovore« med hrbtenjačo, možgani in notranjimi organi, kar utegne imeti dolgoročne posledice na njihovo delovanje. Upad krvnega obtoka zaradi zgostitve krvi, zožitve ožilja in prepočasnega krvnega obtoka je neopazen vzrok za prezgodnje staranje, ki zmanjšuje telesne in umske zmogljivosti.

13.00–13.45  MLAD UM V TELESU SKOZI ČAS

PRIPRAVLJA: izr. prof. dr. Lucija Luči Mulej Mlakar

Izr. prof. dr. Lucija Luči Mulej Mlakar kot sociologinja in antropologinja v slovenskem prostoru utrjuje poslovno antropologijo ter menedžment osebnosti, ki je nadgradnja raznim oblikam procesiranja človeških vsebin. Razvila je metodologijo za proučevanje značajev ter smer psihosinteze, ki temelji na povezovanju inteligentnosti in inteligenc Budnjani 4 Q (racionalne, čustvene, duhovne in fizične inteligence). Kot prva menedžment osebnosti uvaja kot poklicno kategorijo, ki povezuje pristope coachinga, psihoterapije, sociologije, antropologije…

Človek se kot bitje mnogih dimenzij v čas in prostor zgodovinsko umešča različno. Sodobnost nas z drugačnim pojmovanjem uma in zavesti poučuje o možnosti dviga nad zgolj subjektivizacijo  naših izkustev, kjer so v ospredju različne tehnike procesiranja človeških vsebin. Zanimalo na bo, kako um ohranjati v dobri kondiciji, kako se povezovati s spečimi potenciali znotraj nas samih ter kako preko agilnosti in avtogenega treninga dosegati rezultate. Antropologija časa pa nas tudi opozori, da je naše notranje dojemanje in individualna percepcija časa ključna za samo ohranjanje svežine  v sebi, ki se odrazi v bistrini naših oči.

14.00–14.45  AJURVEDSKI POGLED NA PROCES STARANJA ŽIVČNEGA SISTEMA

PRIPRAVLJA: Biljana Dušić, dr. med.

V obdobju staranja se v naši duševnosti in telesu povečuje sila razgrajevanja, vāta sila, zaradi katere se zmanjšuje se gostota likvorja, količina bele možganske mase, tanjša se maščobna ovojnica živčnih celic. Kot rezultat tega, um postaja vse bolj (odvisno od kvalitete zavesti) razširjen/ali difuzen, njegova senzibilnost je povečana (postanemo preobčutljivi na glasne zvoke, sonce…), človek ima nižji prag za stres, spomin in sposobnost dolgoročne koncentracije slabijo, strahu in tesnobnosti je vse več… Na predavanju bo govora o ajurvedskem pogledu na dogajanja v možganih in živčnem sistemu v obdobju staranja, in o nekaj podpornih ukrepih, z katerimi si lahko v tem obdobju pomagamo.

15.00–15.45  ALZHEIMERJEVA DEMENCA – KAJ PA LETA PRED NJO?

PRIPRAVLJA: prof. dr. Zvezdan Pirtošek

Profesor Zvezdan Pirtošek je predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti ter dolgoletni predstojnik KO za bolezni živčevja. Je soustanovitelj srednjeevropskega študija Kognitivna znanost, predsednik slovenskega Sveta za možgane, soustanovitelj Društva bolnikov s parkinsonizmom in član strokovnega odbora Združenja bolnikov z demenco. Glavno raziskovalno področje so nevrodegenerativne bolezni (Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen). Za delo na področju demenc mu je predsednik RS podelil državno odličje Red zaslug.

Alzheimerjeva demenca je napredujoč upad višjih miselnih funkcij, ki prizadene dnevne aktivnosti. Pogostost te bolezni hitro narašča po 65 letu. Na pragu 20. stoletja je nemški zdravnik Aloys Alzheimer podal zelo lep klinični opis bolezni, natančno pa opisal tudi spremembe v možganih. A v zadnjih desetletjih smo spoznali, da se bolezenski proces prične leta pred nastopom prvih znakov in simptomov. Govorimo dveh novih sindromih: o (i) subjektivni kognitivni pritožbi in o (ii) blagi kognitivni motnji. Čimprej bomo postavili diagnozo, tem bolje bo medicina lahko pomagala bolniku, bolnik sam pa ustrezno prilagodil in načrtoval svoje življenje. Ob tem, da v vseh fazah bolezni bolnik potrebuje pomoč, pa ne smemo pozabiti na skrbnika, ki – osamljen in obupan – dostikrat zboli tudi sam.

16.00–16.45  STARANJE MATIČNIH CELIC

PRIPRAVLJA: prof. dr. Primož Rožman, dr. med.

 

17.00–17.45  ČUJEČNOST

PRIPRAVLJA: dr. Tjaša Maksimiljana Kos, univ. dipl. psih.

Dr. Tjaša M. Kos je po diplomi iz psihologije v Ljubljani nadaljevala svoje izobraževanje iz različnih psihoterapevtskih pristopov doma in v tujini: vedenjsko kognitivne terapije, integrativne transakcijske analize, medicinske hipnoze, metode EMDR (za delo s travmami), eksistencialne analize in Imago partnerske terapije. Iz psihoterapevtske znanosti je doktorirala na Dunaju iz področja pozitivne psihologije. Kot terapevtka in predavateljica dela v privatni praksi. Redno sodeluje z različnimi institucijami in društvi ljudi z raznovrstnimi posebnimi potrebami doma in v tujini. Pri svojem delu poudarja pozitiven pogled na človeka, razvijanje potencialov in grajenje večje življenjske kvalitete.

Pešanju umske zmogljivosti se pogosto pridružita anksioznost in depresija. Tesnoba, strah in upad razpoloženja pomembno vplivajo na kakovost življenja bolnih in njihovih svojcev. Predavanje in delavnica sta namenjeni urjenju in krepitvi umskih in čutnih zmogljivosti, ki temeljijo na čuječnosti. Izboljšanje kakovosti življenja, upočasnitev upada umskih moči ter preprečevanje anksiozno depresivnih motenj  v tretjem življenjskem obdobju je enako pomembna za bolnike kot za njihove svojce. Delavnica temelji na najnovejših dognanjih nevroznanosti in je namenjena vsem, ki želijo dejavno prispevati k izboljšanju kakovosti življenja zdravih in bolnih starostnikov.

 

DVORANA M3

 

16.00–17.30  METODA BAL-A-VIS-X

PRIPRAVLJA: Meta Bizjak Eržen

Meta Bizjak Eržen je profesorica specialne pedagogike, montessori vzgojiteljica in učiteljica, Bal-A-Vis-X terapevtka in predavateljica ter študentka na Inštitutu na nevro-senzo-motorično integracijo refleksov po metodi dr. Masgutove v ZDA. Pri svoje delu uporablja tudi metodo ritmičnega gibanja po dr. Blombergu. Dve desetletji predava vzgojiteljem, učiteljem, staršem in drugim o pomenu gibanja na vsestranski razvoj otrok in odraslih.

Bal-A-Vis-X je niz več kot tristotih vaj za izboljšanje ravnotežja (balance) ter slušnega (auditory) in vidnega zaznavanja (vision). Ni ne igra in ne šport. Vaje za posameznike vključujejo širok spekter vaj, ki se postopoma zvišuje ali znižuje – od enoročnega metanja/lovljenja peščene vrečke do odbijanja/lovljenja žogic v posebnem zaporedju. Vaje so vezane na ritem in zahtevajo koordinacijo celotnega telesa ter usmerjeno pozornost. Vaje v paru vključujejo istočasno izvajanje vaj z eno žogico, potem z dvema in v nadaljevanju lahko tudi s šestimi žogicami. Posameznik vaje lahko izvaja tudi sam. Avtor metode  Američan Bill Hubert  Bal-A-Vis-X razvija več kot štirideset let. Kot učitelj je želel pomagati otrokom s posebnimi potrebami. Je učitelj borilnih veščin s črnim pasom, v katerih ima korenine tudi Bal-A-Vis-X. Številne ponovitve vaj vplivajo na integracijo različnih možganskih predelov in delovanje centralnega živčnega sistema. Vaje vplivajo na motorične spretnosti celega telesa, fino motoriko, razumevanje, koncentracijo, vidno in slušno procesiranje informacij, čustvovanje, spominske funkcije, socializacijo, mišljenje. Danes Bal-A-Vis-X ni več namenjen samo otrokom s posebnimi potrebami, ampak prav vsakemu posamezniku, ki želi pri sebi izboljšati določene spretnosti in sposobnosti.

Bal-A-Vis-X delavnica je namenjena vsem, ki želijo spoznati metodo teoretično in praktično. V prvem delu bo kratek teoretični uvod z vmesnimi praktičnimi prikazi uporabe metode, sledila bo demonstracija osnovnega protokola z enim udeležencem delavnice (kako metodo začnemo uporabljati na prvem srečanju), v zadnjem delu pa sledi delo s posamezniki ena na ena, ki bodo to želeli.

 

18.00–19.30  DIHALNE IN TELESNE VAJE ZA OHRANJEVANJE UMSKE ZMOGLJIVOSTI

PRIPRAVLJA: mag. Petar Papuga, dr. med.

Medicinsko fakulteto je končal v Zagrebu. Izobrazbo s področja tradicionalne kitajske medicine je pridobil na triletnem študiju v Pekingu in Šanghaju. Magisterij s področja epidemiologije raziskav o vplivih neionizirnih sevanj na ljudi je opravil v Ljubljani. Živi in deluje v Komendi, ukvarja se z raziskavami na področju bioelektromagnetike in svetuje o naravnih metodah za izboljšanje kakovosti življenja.

Dolgotrajne podhranjenosti organov zaradi zgostitve krvi, zožitve ožilja in prepočasnega krvnega obtoka so pogostokrat neopazen vzrok prezgodnjega staranja, ki z leti opeša telesne in umske zmogljivosti. Po teorijah tradicionalne kitajske medicine so za ohranjevanje splošne vitalnosti, zelo pomembne telesne in dihalne vaje, ki krepijo vitalnost ledvic in srca. Vitalni pomen ledvic pri spodbujanju kostnega mozga in srca, kot osrednje »črpalke« obtočil, predstavlja stičišče, presečišče znanstvenega in starodavnega razumevanjem njihovega vpliva na vitalnost in staranje. Vaje, ki preprečujejo posedanje pasu in prezgodnje odmiranje ali degeneracijo hrbtenjačnih živcev so osrednja nit delavnice.

Četrtek, 3. oktober 2019

KOSOVELOVA DVORANA

16.00–16.45  FITOTERAPIJA, POMEN RASTLIN PRI TEŽAVAH

PRIPRAVLJA: prof. dr. Samo Kreft, mag. farm

 

DVORANA M3

 18.00–19.30  POVEZOVANJE INTELIGENC 4Q: PRIMER AVTOSUGESTIJE IN AVTOGENEGA TRENINGA

PRIPRAVLJA: izr. prof. dr. Lucija Luči Mulej Mlakar